ZA ZAVESO
10. del
Po uspešno zaključenem podiplomskem študiju, številnih novih idejah in okrepljeni motivaciji, sem vso pozornost usmerila v razvoj otrok, njihovega igranja in nasploh širjenja ljubezni do glasbe. Rezultati, so tokrat začeli prihajati v veliko bolj očitni meri, kot na začetku mojega poučevanja, kar pa je najbolj važno – otroci in jaz smo uživali v družbi drug drugega, čeprav nam ni bilo vedno prijetno. Smo pa vztrajali in se borili ter z dobro voljo dosegali cilje.
Poučevanje je obojestransko učenje in zares veliko lahko pridobimo, če smo odprtega duha.
Lahko rečem, da je moje poučevanje vedno temeljilo na odprtosti, sprejemanju in motiviranju. Seveda vse to izhaja iz lastnih izkušenj in iz želje omogočiti »lastnim« otrokom boljše, bolj zdravo izhodišče za naprej, predvsem pa globoko vsaditi ljubezen do glasbe, izobraževanja in vzgojiti odprt um.
Tako lahko danes s ponosom rečem, da sem do sedaj z glasbo uspešno »zasvojila« več kot 60 učencev, katerim sem bila mentorica. Številni se tudi po končani glasbeni šoli tako ali drugače glasbeno udejstvujejo in še naprej razvijajo svojo kreativnost, svoje sposobnosti in danosti. Nekateri, k sreči redki, pa so svojo flavto verjetno prodali, kajti navkljub mojim prizadevanjem, skupaj nismo uspeli ustvariti poti, po kateri bi lahko hodili. Tako si želim in upam, da so našli svojo, drugo pot, po kateri sedaj z veseljem hodijo.
Ker pa se rada učim in sem navajena polno izkoristiti svoj čas, sem med svoje poučevanje dodala še leto študija Willemsove in kasneje Steinerjeve pedagogike. Kakšna krasna človeka, Edgar Willems in Rudolf Steiner in njuna metodologija, vredna posnemanja.
Tudi med tema študijema, pa je vmes prišla glasbena obogatitev. Pričela sem z urami jazz petja, pri katerih me je navduševala krasna Maja Bevc.
Že po prvem nastopu, sem začutila, da me življenje hoče peljati drugam. Občutek med in po nastopu, je bil namreč fantastičen, pa še pri ličilih sem si lahko dala duška, saj si pri flavti preprosto omejen. 😉
V meni je čedalje bolj rasla ideja po študiju jazz petja v tujini, saj so avtorske skladbe in besedila od tistega nastopa, kar letele iz mene, vendar pa je uresničitev le te bila potisnjena na stran zaradi nove službe, leto kasneje pa tudi zaradi dejanske selitve v tujino in spopadanja z novo realnostjo..
Slovenija je moj dom, moj vir in izvir iz katerega črpam, vendar pa sem kljub temu že dolgo čutila, da le ta, ne bo moja končna točka. Tako sem poleti 2020, po spletu različnih naključij, zapustila Slovenijo in ustvarila svoj drugi dom v Švici.
Kot pa sem že omenila, življenje vedno najde način, da je v ravnovesju, da so + in -. Ker brez slabih ni dobrih dni in ker brez (opravljenih) izzivov ni novega znanja in izkušenj.
Po letu poučevanja na Swiss International Music School, so se naše poti ločile, sama pa sem ustanovila svoj glasbeni studio Pija Hočevar Music – Studio – ja vem, dolgo ime ima, ampak takega zahteva Švica. 🙂
Tako so trenutno vse moči usmerjene v razvoj mojega studia in kljub temu, da le ta zahteva veliko časa, energije in vztrajanja, lahko rečem, da v svojem poklicu še nikoli nisem tako uživala!
S tem zapisom, zaključujem 1. poglavje moje glasbene poti, katere osrednji element je flavta.
Kaj bo prinesla prihodnost, ne ve nihče, lahko pa nanjo vplivamo – tako, da sledimo tistemu, kar v nas prižiga ogenj in nam na obraz riše nasmeh, to pa pospremimo z iskrenostjo, trdim delom in vztrajnostjo ter obilico potrpežljivosti. Vedno je veljalo in še vedno velja, da: »Vse, v kar vlagaš energijo, se uresniči. Slej ali prej.«
Hvala, ker ste sledili zgodbam 1. poglavja in upam, da sem koga opogumila, spodbudila ali morebiti tudi malček »pojezila«, vse samo z dobrim namenom in željo, da bi čimveč ljudi v prihodnje sledilo sebi in si upalo uresničiti svoje sanje.
Naj zaključim…
Iskrena hvala:
• moji družini,
• mojim učiteljem,
• Rotary klub-u Novo mesto & Fundaciji Leona Štuklja,
• sorodnikom, prijateljem in obiskovalcem mojih koncertov,
• mojim učenkam in učencem ter njihovim staršem,
saj sem zaradi vas na mestu, kjer sem sedaj in od koder grem lahko še višje in dlje.
Hvala vam iz srca, zares.
Konec 1. poglavja. 