O GLASBENEM STUDIU
O
GLASBENEM STUDIU
Kaj dobiš, če združiš profesionalno flavtistko, ki je navdušena nad vzgojo in izobraževanjem, motivirane in navdušene učence in učenke flavte ter številne možnosti in načine za učenje?
Kaj dobiš, če združiš profesionalno flavtistko, ki je navdušena nad vzgojo in izobraževanjem, motivirane in navdušene učence in učenke flavte ter številne možnosti in načine za učenje?
TA GLASBENI STUDIO!
TA GLASBENI STUDIO!
Začetki . . .
Prvi glasbeni koraki so bili v znamenju igranja blokflavte. Šele z 9-imi leti, sem se prvič spoznala s prečno flavto.
Moj učitelj Erno, je bil sicer oboist, a vendar me je o glasbi veliko naučil. Rada sem vadila, v glasbi pa sem se vedno počutila varno in sprejeto. Tako niti ni bilo čudno, ko sem si želela nadaljnega glasbenega izobraževanja na srednji stopnji, pri čemer pa žal nisem naletela na podporo – tako doma kot v glasbeni šoli.
Šolanje sem tako nadaljevala na ekonomski gimnaziji, v glasbeni šoli pa s poukom klavirske harmonike, kasneje pa tudi zasebnimi urami solopetja. Šele leto dni pred sprejemnimi za študij flavte, pa sem si doma uspela izboriti pozornost domačih in pokazati, da so moje namere o študiju glasbe resne. Tako sem po spletu srečnih okoliščin, slabo leto pred sprejemnimi preizkusi, našla pot do prve “prave” učiteljice flavte, Vanje, s katero sem začela svoje igranje nadgrajevati.
Zakaj pa ne?
Ko sem v Ljubljani zaključila študij, je moja pot vodila direktno v učilnico, polno flavtistov, vseh starosti, raznih nivojev motivacije in znanja, jaz pa sem bila na njihovo srečo mlada, naivna in zagnana.
Začeli smo premikati meje – v glavah in kmalu zatem tudi v igranju. Ves trud in delo ter nadarjenost, so kmalu začeli opažati tudi drugi in uspeh ni izostal.
Vmes mi je uspelo nadaljevati tudi študij v tujini (NL), zatem pa še v Sloveniji in nova znanja in spoznanja so takoj romala do učencev. Na ta način je motivacija in navdušenje učencev samo še raslo, tako da je bilo harmonijo v mojem razredu flavt ne samo slišati, ampak tudi videti.
S temi krasnimi otroci smo dosegli več, kot sem jaz kdajkoli v času svojega osnovnega izobraževanja, vendar sem se v tistem “sistemu šolstva” počutila čedalje slabše..
Vedno mi je bilo neopisljivo hudo, ko se je izpisal kateri izmed učencev, ki pritiskov šolanja ni zmogel dohajati, čeprav so je ta na moč trudil(/a). S tem, ko so se neprijetne izkušnje kopičile, je v meni rasla želja po okolju, kjer bo vsak sprejet točno takšen kot je in bo rasel v svojem tempu in na način, ki je njemu/njej blizu.
Glasba ponuja toliko lepega in da bi jo “izkoriščali” samo za nagrade in lovorike ni prav.
Glasba je sredstvo, ki lahko nekomu dejansko reši življenje – in če je mojega, sem prepričana, da lahko pomaga še komu drugemu.
Do tistih “pravih” lekcij z Vanjo, sem flavto igrala samo v lokalnem orkestru, kjer pa žal niso bili dobri pogoji za napredovanje. Šele veliko let kasneje, ko je tudi v tem orkestru prišlo do menjave dirigentov, so pogoji in glasbeno vodenje pomembno vplivali na moj razvoj in napredek.
Zasebne ure pri profesionalni flavtistki, so se hitro obrestovale, saj je bil napredek z vsakim tednom bolj očiten. Po slabem letu priprav na sprejemne, je bilo to žal premalo za uspeh na sprejemnih izpitih, mi je pa zato v drugo uspelo opraviti sprejemne izpite na 2 glasbenih akademijah, tako v Ljubljani kot tudi v Zagrebu (HR), z začetkom študija, pa se je začelo eno izmed zahtevnejših obdobij, saj sem bila soočena z izzivi, za katere sploh nisem vedela, da obstajajo.
Začetki . . .
Prvi glasbeni koraki so bili v znamenju igranja blokflavte. Šele z 9-imi leti, sem se prvič spoznala s prečno flavto.
Moj učitelj Erno, je bil sicer oboist, a vendar me je o glasbi veliko naučil. Rada sem vadila, v glasbi pa sem se vedno počutila varno in sprejeto. Tako niti ni bilo čudno, ko sem si želela nadaljnega glasbenega izobraževanja na srednji stopnji, pri čemer pa žal nisem naletela na podporo – tako doma kot v glasbeni šoli.
Šolanje sem tako nadaljevala na ekonomski gimnaziji, v glasbeni šoli pa s poukom klavirske harmonike, kasneje pa tudi zasebnimi urami solopetja. Šele leto dni pred sprejemnimi za študij flavte, pa sem si doma uspela izboriti pozornost domačih in pokazati, da so moje namere o študiju glasbe resne. Tako sem po spletu srečnih okoliščin, slabo leto pred sprejemnimi preizkusi, našla pot do prve “prave” učiteljice flavte, Vanje, s katero sem začela svoje igranje nadgrajevati.
Do tistih “pravih” lekcij z Vanjo, sem flavto igrala samo v lokalnem orkestru, kjer pa žal niso bili dobri pogoji za napredovanje. Šele veliko let kasneje, ko je tudi v tem orkestru prišlo do menjave dirigentov, so pogoji in glasbeno vodenje pomembno vplivali na moj razvoj in napredek.
Zasebne ure pri profesionalni flavtistki, so se hitro obrestovale, saj je bil napredek z vsakim tednom bolj očiten. Po slabem letu priprav na sprejemne, je bilo to žal premalo za uspeh na sprejemnih izpitih, mi je pa zato v drugo uspelo opraviti sprejemne izpite na 2 glasbenih akademijah, tako v Ljubljani kot tudi v Zagrebu (HR), z začetkom študija, pa se je začelo eno izmed zahtevnejših obdobij, saj sem bila soočena z izzivi, za katere sploh nisem vedela, da obstajajo.
Zakaj pa ne?
Ko sem v Ljubljani zaključila študij, je moja pot vodila direktno v učilnico, polno flavtistov, vseh starosti, raznih nivojev motivacije in znanja, jaz pa sem bila na njihovo srečo mlada, naivna in zagnana.
Začeli smo premikati meje – v glavah in kmalu zatem tudi v igranju. Ves trud in delo ter nadarjenost, so kmalu začeli opažati tudi drugi in uspeh ni izostal.
Vmes mi je uspelo nadaljevati tudi študij v tujini (NL), zatem pa še v Sloveniji in nova znanja in spoznanja so takoj romala do učencev. Na ta način je motivacija in navdušenje učencev samo še raslo, tako da je bilo harmonijo v mojem razredu flavt ne samo slišati, ampak tudi videti.
S temi krasnimi otroci smo dosegli več, kot sem jaz kdajkoli v času svojega osnovnega izobraževanja, vendar sem se v tistem “sistemu šolstva” počutila čedalje slabše..
Vedno mi je bilo neopisljivo hudo, ko se je izpisal kateri izmed učencev, ki pritiskov šolanja ni zmogel dohajati, čeprav se je ta na moč trudil(/a). S tem, ko so se neprijetne izkušnje kopičile, je v meni rasla želja po okolju, kjer bo vsak sprejet točno takšen kot je in bo rasel v svojem tempu in na način, ki je njemu/njej blizu.
Glasba ponuja toliko lepega in da bi jo “izkoriščali” samo za nagrade in lovorike ni prav.
Glasba je sredstvo, ki lahko nekomu dejansko reši življenje – in če je mojega, sem prepričana, da lahko pomaga še komu drugemu.
In tako je nastal nov glasbeni studio, ki ….
navdihuje, razvija in osrečuje.
Kogarkoli & kjerkoli.
Tedenske lekcije, igranje in raziskovanje vseh glasbenih zvrsti, poleg tega svoje znanje izpopolnjujemo tudi na področju teorije glasbe in zgodovine, da je igranje še bolj sistematično in v užitek! Pa glasbene igre in igranje po posluhu, kjer se res zabavamo in izostrujemo sluh, pa dihalne, koncentracijske in druge tehnike, za odlično in lahkotno igranje ter nastopanje.. Povrh vsega, pa se nam vsake toliko pridruži tudi kakšen gost, ki svetuje in usmerja ter pomaga k hitrejšemu doseganju ciljev!
Za nagrado pa obiščemo tudi kakšen koncert in festival, priredimo zabavo in uživamo v zaključnih karaokah.
Resno z manj resnim, težje z lažjim in vse gre. Prav zares in z veliko užitka!
Tedenske lekcije, igranje in raziskovanje vseh glasbenih zvrsti, poleg tega svoje znanje izpopolnjujemo tudi na področju teorije glasbe in zgodovine, da je igranje še bolj sistematično in v užitek! Pa glasbene igre in igranje po posluhu, kjer se res zabavamo in izostrujemo sluh, pa dihalne, koncentracijske in druge tehnike, za odlično in lahkotno igranje ter nastopanje.. Povrh vsega, pa se nam vsake toliko pridruži tudi kakšen gost, ki svetuje in usmerja ter pomaga k hitrejšemu doseganju ciljev!
Za nagrado pa obiščemo tudi kakšen koncert in festival, priredimo zabavo in uživamo v zaključnih karaokah.
Resno z manj resnim, težje z lažjim in vse gre. Prav zares in z veliko užitka!
