fbpx

Pija Hocevar

ZA ZAVESO

9. del

Celoten študijski proces v Ljubljani, pa so zaznamovali tako uspehi kot tudi padci.
Res je zanimivo, kako večina ljudi vidi samo uspehe posameznika, nihče pa si ne zna, mogoče tudi noče, predstavljati padcev, ki jih nekdo lahko doživlja. Sama sem se vsa 4 leta spopadala z nizko samopodobo, s številnimi dvomi, s slabo kontrolo adrenalina pred in med igranjem, z razpršeno koncentracijo in zdaj vem, z nepravilno vajo. Vedno sem čutila pritisk in imela občutek, da si moram svoje mesto priboriti in se zanj tudi borila, temu pa prilagodila tudi količino svoje vaje, katera je bila dolga tudi več kot 8h. Kljub vsemu sem zelo napredovala, vendar mislim, da ne v tolikšni meri, kot bi lahko in kot sem si želela, glede na vloženo delo.

 

Po opravljeni diplomi, sem bila ena izmed tistih srečnic, ki takoj po študiju dobijo zaposlitev. Dobila sem poln razred flavtistov/istk različnih starosti, sposobnosti in različnih nivojev motivacije. S tem pa se je začelo novo obdobje učenja, ki je omogočilo skok v rasti in napredku tako pri poučevanju kot pri samo-poučevanju/-preučevanju.

 

Ob začetku resne službe, pa me želja po študiju v tujini še zdaleč ni zapustila. Tako sem ob polni zaposlitvi pridno vadila in vmes tudi našla mesto, za podiplomski študij. Na fakulteti ZUYD na Nizozemskem – Conservatorium Maastricht, sem uspešno opravila sprejemni preizkus, nato pa so sledila dodatna »pogajanja«. Po zaključenem dogovoru, je bil sprejet sklep, da v Sloveniji nadaljujem s svojo zaposlitvijo in si z njo plačam študij, na Nizozemsko pa pridem sredi tedna in opravim vse študijske aktivnosti.

Vsak »normalen« človek bi rekel, da se mi je odpeljalo. Meni pa se ni zdelo prav nič čudnega, saj sem hkrati živela 2 življenji, študentsko & tisto »resno«, bilo pa je izjemno naporno. Ampak kot že (verjetno) veste, kar imaš srčno rad, opravljaš z lahkoto in veseljem – tako sem prvi dan učila, drugi dan potovala in opravila že kakšne vaje, tretji dan so sledila predavanja in ostali pouk, četrti dan pa nazaj v Slovenijo in direktno na pouk v glasbeno šolo. Služba se je tako podaljšala še do sobote/nedelje, vendar mi je samo tako uspelo izpolniti vse obveznosti. Celoten študij, je trajal 2 leti, vmes pa smo jaz in »moji« otroci rastli tako ali drugače.

 

Tudi to obdobje, je postreglo s mnogimi vzponi, kot tudi padci, z odprtimi in zaprtimi priložnostmi, vendar je bila celotna izkušnja vredna. Vredna ponovitve.

Nadaljevanje sledi . . . 💛