fbpx

Pija Hocevar

ZA ZAVESO

7. del

Prvo študijsko leto, sem z užitkom srkala znanje na študiju glasbene pedagogike, na flavto pa seveda nisem pozabila. Le kako bi lahko?
Nadaljevala sem sicer z dosti manj lekcijami flavte, saj je bila moja učiteljica izjemno obremenjena z novo službo, tako da sem bila bolj ali manj prepuščena sebi. K sreči se je vmes prikradel še kak seminar oz. ure pri drugih mojstrih, prav tako, pa se je istega leta pričelo tudi moje sodelovanje z odličnim dirigentom, Mirom Sajetom, ki je ravno takrat prevzel lokalni orkester in lahko rečem, da je tudi on vplival na moj napredek, prav tako pa je imel močan vpliv na moje poučevanje.
 
Kar naenkrat sem se zopet znašla v obilici dela, ampak saj veste, kar imaš res rad, ti ni težko delati/opravljati. Tako sem redno obiskovala predavanja, pred in po njih pa sem dobesedno skoraj ves čas preživela v vadnici, ali za klavirjem ali s flavto v roki. Najbolj smešni so bili izrazi ljudi, ki so me enkrat videli za klavirjem, drugič pa pri vaji s flavto, nikomur pa ni bilo nič jasno, saj vadnice skoraj nisem zapustila.
Ob študiju, sem še vedno obiskovala nekatere glasbene predmete na orglarski šoli, saj sem vedela, da znanje potrebujem. V tem letu (2008), pa sem na tej šoli uspešno opravila svojo prvo avdicijo za solista z orkestrom. Tako sem na koncertu mladih talentov s komornim orkestrom Slovenske Filharmonije izvedla čudovit Vivaldijev koncert za flavto in orkester, Il Gardellino.

 

 

Leto se je hitro obrnilo in kar naenkrat je prišel mesec maj in z njim izpiti na glasbeni pedagogiki in sprejemni izpit za flavto. Ne bom dolgovezila – uspelo mi je uresničiti svojo veliko željo, saj sem uspešno opravila sprejemne izpite tako na ljubljanski, kot tudi na zagrebški Akademiji za glasbo, uspelo pa mi je opraviti tudi izpite na glasbeni pedagogiki.

Neopisljiva sreča in še enkrat sreča in samo sreča, je bila v vsakem kotičku moje biti. Končno mi je uspelo.

 

 

Nadaljevanje sledi . . . 💛