V času priprave na sprejemne preizkuse, sem se k sreči že v slabem mesecu navadila na odprt sistem zaklopk, v igranju sem neizmerno uživala, igrala krasne skladbe, k sreči pa mi je uspelo odstraniti tudi fiksni aparat, ki mi je že pošteno razmesaril spodnjo ustnico.
Meseci priprav so minili prehitro, nakar so sledili sprejemni izpiti in matura. Vsakdan je izgledal dokaj podobno, vaja in učenje, vmes pa še pomoč pri delu doma. Ko so bili izpiti za mano, se je odvalila zares velika skala. Uspelo mi je uspelo opraviti vse, kolikor sem ob številnih obremenitvah lahko in sem nato čakala samo še rezultate.
 
Končno je prišel julij in z njim rezultati.
Glede mature sploh ni bil problem, napetost je bila v zraku bolj zaradi izbrane fakultete. Vsi smo »itak« pričakovali pravilen razplet, tj. sprejetje na željeno fakulteto (Akademija za glasbo – flavta). No, lahko bi se že naučila, da pri meni pač ne gre vse naravnost in »na lahko«… Pa da razjasnim dilemo, Univerza v Ljubljani, mi je sporočila, da sem bila sprejeta na pravno fakulteto v Ljubljani.
V tistem trenutku se mi je sesul ves svet. Spet. Razočarana, jezna, žalostna, obupana, ni ga občutka, katerega ne bi v tistem dnevu čutila.. Hkrati pa zavedanje, da so mi starši kupili drag inštrument in da ni prav ne do njih, ne do sebe, da stvari kar tako spustim in se vdam.
Da se razumemo, študij prava sploh ni prišel v poštev, saj je bila ta ideja »posajena« v moj um iz okolice, k sreči pa sem še v pravem času našla rešitev. Ta rešitev zveni povsem noro, a pravzaprav se je zgodilo točno to…

 
Meseca julija, ko potekajo vpisi na fakultete,  se jaz nisem vpisala. Zato, pa sem avgusta začela intenzivno vaditi klavir, katerega sem igrala dobro leto in pol pri Mateji Praprotnik, in tako iz slovenskih ljudskih, »samo malo« preskočila na Czerny etude in Mozarta, pa še nekaj ostalih skladateljev. Zakaj? Ker sem se odločila, da se vpišem na Akademijo za glasbo, tokrat na smer Glasbena pedagogika.
Tako preskok v repertoarju »sploh« ni bil problem, samo vaditi je bilo treba cca. 8h na dan, da sem se do septembrskega roka sprejemnih izpitov vse naučila. Res je bil, dejanski  križev pot, za vse vključene…

Prišel je dan sprejemnih izpitov in preizkus nadarjenosti, ki so ga opravljali različni profesorji. Ta dan sem se res super zabavala, saj mi je vse steklo z lahkoto. Glede klavirja pa se spomnim samo, da me je bilo na smrt strah.

Na koncu pa, sprejeta! In neopisljivo vesela in hvaležna za še eno priložnost, ki mi je bila dana.

Nadaljevanje sledi . . . 💛