Sem Pija in prihajam iz majhnega kraja Šentjernej, ki leži na jugu Slovenije. Odraščala sem na kmetiji v 6 članski družini, kjer je vsak izmed otrok igral 1 oz. 2 inštrumenta (2. inštrument je bil vedno harmonika), skupaj pa smo delovali tudi kot družinski ansambel. Mama nam je izredno veliko pela, oče pa je deloval bolj kot zaposlovalec in organizator fizičnih del, tako da nas vse 4 krasi odličen posluh in širok nabor izkušenj in delovnih navad.
Razvoj petja in igranja po posluhu, improvizacije, skupinskega igranja in nastopanja, je poleg ansambla,kasneje sledil tudi v različnih pevskih zborih in folklori, kjer smo usvajali plesne korake in ljudsko izročilo.

Pri vstopu v glasbeno šolo, nas je veliko želelo igrati klavir, vendar sem jaz po naključju pristala na blokflavti, kasneje pa na flavti.
Moji prvi 2 leti blokflavte, je bil profesor klarinetist Sandi Franko, kateremu je sledil oboist Ernest Jazbec, pri kateremu sem zaključila 6 let flavte. Slednji ni nikoli popustil pri količini domače vaje, tako da sem imela res veliko dela, ampak mi iskreno nikoli ni bilo težko, zgolj malo čudno, saj sem imela edina največ za vaditi. Najtežje je bilo zdržati daljše vadenje, ko sem se pripravljala za prvo tekmovanje – spomnim se, kako je mami likala, jaz pa sem zraven vadila, dokler nisem znala brez napak in na pamet. Tako sem preko vaje in zares številnih nastopov, usvojila veliko literature, a vedno se mi je zdelo, da nekaj manjka..

V glasbi, sem se vedno počutila sprejeto, varno in veselo, zato niti ni bilo čudno, da sem si glasbeno šolanje želela nadaljevati. No, takrat pa sem naletela na prvi večji oviri – šolanja na srednji stopnji ne-vem-že-zakaj nisem mogla nadaljevati, nikogar nisem imela, ki bi me pripravljal na sprejemne izpite, za povrh vsega, pa me domači nikakor ne bi spustili v zame preveliko Ljubljano.
Tako je bila prva ovira postavljena in zapečatena.

Nadaljevanje sledi . . . 💛